Zakaj čitalnik zaslona ne prebere mojih polj obrazca?

Zakaj vidno označbo ne šteje vedno

Zaslonski bralnik ne prebere polja obrazca, ko se oznaka na njem ni programsko povezana s tem poljem — besedilo je na zaslonu, vendar v kodi manjka sklic, ki ga zaslonski bralnik potrebuje, da poveže oznako in polje. To se običajno zgodi, ker se atribut `for` oznake ne ujema z `id` polja za vnos, ker oznaka ne obdaja polja v oblikovanju ali ker se namesto pravega elementa za oznako uporablja samo placeholder. Obrazec je za oko popolnoma v redu; za zaslonskega bralnika je polje brez imena.

Tej vrsti napake se je mogoče samodejno zaznati: skeniranje pokaže, ali manjka element za oznako ali se ne nanaša na pravilno polje, in ali ima polje le placeholder namesto oznake. Kar skeniranemu ni mogoče oceniti, je, ali besedilo oznake, ki je tam, res nakazuje, kaj polje zahteva — oznaka z besedilom »polje 1« je tehnično pravilno povezana, vendar uporabniku ne prenaša pomena. Ta ocena ostaja delo človeka, tudi kadar je povezava sama pravilna.

Kje je to v WCAG 2.1

Ta zahteva izhaja iz WCAG 2.1, ogrodja za preverjanje, na katero EN 301 549 v praksi prihaja: merilo 1.3.1 (Info and Relationships) zahteva, da je razmerje med oznako in njenim poljem programsko utrjeno in ne samo vizualno vidno, merilo 4.1.2 (Name, Role, Value) zahteva, da ima vsak element obrazca ime, ki ga lahko prebere programska oprema — vključno z zaslonskim bralikom — in merilo 3.3.2 (Labels or Instructions) zahteva, da ima polje sploh oznako ali navodilo. Skupaj ta tri merila določajo, ali je polje obrazca za osebo, ki uporablja zaslonski bralnik, prepoznavno in uporabno.